Romano Hangos motto
ročník 9, číslo 7
vyšlo 2007-04-16

aktuální číslo
zprávy
rozhovor
názory
anketa
přílohy
reportáž
starší čísla
redakce
odkazy
e-mail



  Komentaris - Sikhado manuš šoha nanašľola

But Roma hin adadžives andro bare problemi, jekhen nane kaj te bešel, avren hin baro adošagos, vareko hin andre phandlo, varekaske ile le čhaven andro javitovos, varekas marde, the mek aver but pharipena savendar džanen ča ola džene so len taľindža o pharipen. Oda hin jekh savo, aľe duminav mange kaj o manuš peske hin došalo korkoro vaš savoro so les andro dživipen taľinel. But Roma nadžanen so keren lačhes, so na. Aven pre oda až akor sar imar hin nasikh. Roden ko lenge šigitinla, !e doš thoven pre aver manuša, šoha naphenen kaj došale hine jon korkore. But Roma peske duminen kaj hin lende bari godži, ľikeren pes sar te bare fiškaľiša, hine bare godžaver akor sar nakampel, akor sar imar prekhelde, akor sar hin nasikh. Džanav but Romen save pes dochudle andro bare preblemi korkore, napočinenas o khera, the domukle oda te dodžal avka dur kaj len o sudos diňa terminos kana mušinen te džal avri andal o khera. Jon oleske napačanas, gondoľinenas peske kaj oda o gadže lenca našči keren, bo jon hine Roma, bo len hin cikne čhavore. Napisinde le sudoske kaj jon pre kada napriačhen, napisinde ňisavo protestos. Kajča adadžives hin avka kaj ňiko pre ňikaste nadikhel, the sako kamel peskro, či Rom či gadžo. O Roma pro demokraticko sistemos dopočinde nekhbuter, bo nadžanen ňič, nabajinen pal ňisoste, sako lanca kerel so kamel. O vibora peske keren peskre paragrafi save lenge sogaľinen u o Roma kaleha hine marde nekhbuter. Kada savoro hin kerdo avka kaj le Romen te dochuden andal o fori the andal o gava avri. Le Romenge naačhel ňič ča oda hoj te počinen savoro oda so mušinen u až paľis šaj pijen, šaj chan, šaj khelen. Sar naela avka sar phenav ta savore Roma avena bares marde, bešena andro holobiti.

O phure Roma peha imar nakerena talam ňič, aľe peskre čhavenca šaj keren but. Lengre čhavore imar bi namušinenas te dživel avka sar o phure. Musaj pal o čhavore te kamel kaj te sikhľon, kaj vareso te džanen, avka sar the o gadže, abo meksa buter. Kaj te phiren pro stredna, the pro uča školi. Sikhade manušes šoha nane ola problemi sar oles so ňič nadžanel so hino pre men savorenge. Savo manuš ňič nadžanel zavadzinel andre savoreste u sar hino mek Romanes vibito imar nane les ňikhaj than. Kaja generacija imar ňič nakerla, mušinel ča te cerpinel, the avela mardži savore serendar. Pro čačipen, hin oda the te dičhol, o Roma phiren upre tele, roden peske than andro dživipen, aľe musaj te phenel kaj ajso than savo roden ňikhaj narakhena. O redos hin aleske ča jekh, mušinen peskre čhavoren te ľidžal ki o školi, ko sikhaviben.
Sikhado manuš džanel so kamel, šaj terdžol paš gadžeste, hin sakoneske rovno. Džanel so kamel le dživipnastar, peskre čhavorendar, the korkoro pestar. Šoha avka našči doperel sar adadžives doperen but Roma. Sikhado manuš chudela buči sigedrer sar oda so ňič nadžanel. Sikhado nanuš šaj džal andro svetos, sikhado manuš džanel so vakerel, so kamel, džanel dumi, sikhado manuš šoha nanašľola.

Gejza Horváth

přečtěte si
-> Noviny ke stažení

téma

redakce
Romano Hangos/Romský hlas
vychází s podporou Ministerstva kultury ČR, vydává Společenství Romů na Moravě
Adresa redakce:
Francouzská 84, 602 00 Brno
tel.: +420 545 246 645
fax: +420 545 246 674
email: rhangos@volny.cz

vyhledávání



Radioľurnál

Radioľurnál